Železarna Štore

Fond/zbirka

SI_ZAC/0758

SI_ZAC/0758

Železarna Štore

1854 - 1996

spisovno gradivo

16,30

Berg und Hüttenwerk Štore / Rudnik in železarna Štore; Združeno podjetje slovenske železarne - Železarna Štore; Slovenske železarne Ljubljana - Železarna Štore; Železarna Štore, Štore Steel

Ustanovitev železarne v Štorah je bila tesno povezana z začetki izkoriščanja premoga v bližnjem Pečovniku. Friderik Brun Andrie si je leta 1850 pridobil koncesijo za gradnjo valjarne in pudlarne v Štorah. Naslednje leto se mu je kot družabnik pridružil Pavel Putzer, ki je nato postal edini lastnik železarne. Njemu je leta 1865 kot lastnica sledila družba Berg und Hüttenwerk Actien Gesellschaft Štore. Leta 1878 sta štorsko železarno kupila Karel Neufeldt, švedski in norveški konzul, in industrialec Jan Weitzer iz Gradca, ki sta ustanovila družbo Berg und Hüttenwerk Štore. Ta je ostala lastnica železarne do leta 1945. Tega leta je bila štorska železarna s sodbo vojaškega sodišča in z odločbo okrajne zaplembne komisije Celje zaplenjena in je prešla v državno last. Leta 1948 ji je bila priključena tudi Šamotna tovarna, ki so jo zaprli leta 1973. Leta 1950 se začne proizvodnja mehanske obdelave ulitkov in železarna zaposluje že 1465 delavcev. 1954. je postavljen elektroplavž za proizvodnjogrodlja. 1956. Železarna začne izdelovati vzmetna jekla za avtomobilsko industrijo, leta 1962 pa z zemeljskimi deli začne širitev na lokacijo Štore II, kjer odkupi in preseli zaselek Serpastje. 1964. ukine proizvodnjo cevi, 1968. pa začne izdelovati svetle profile (vlečenje, brušenje). Nova jeklarna začne na lokaciji Štore II obratovati leta 1970. Leta 1973 Železarna se s kooperantom FIAT-om začne proizvajati traktorje (do leta 1986). 1984. Železarna Štore doseže vrh rasti in zaposluje 3675 delavcev, v naslednjih petih letih pa se količina proizvedenega jekla na leto giblje preko 140.000 ton. 1987. zaradi nerentabilnosti proizvodnje preneha z obratovanjem elektroplavž. Po letu 1991 Železarna zaradi izgube jugoslovanskega trga zaide v težave, se podržavi in preoblikuje v samostojna podjetja: Jeklo (1600 zaposlenih), Livarna, Valji, Industrijska oprema, Vzdrževanje. V letih 1995–1997 z namenom sanacije priključijo Slovenske železarne podjetje Jeklo kot obrat k Metalu Ravne. Metal se odloči za zaprtje obrata v Štorah. 1997. Slovenske železarne ustanovijo novo podjetje Jeklo z namenom prodaje jeklarne v Štorah, ki se isto leto izvrši s prodajo 80 % deleža Inexi in Uniorju. Leta 2003 Unior, d.d. odkupi delež Inexe, svoj dotedanji delež pa proda partnerskima podjetjema Kovintrade, d.d. in Dinos Celje, d.o.o. Družba se preimenuje v Štore Steel.

Gradivo je bilo do prevzema v hrambi pri ustvarjalcu, oziroma po lastninjenju/preoblikovanju pri eni od firm naslednic.

Pravila delniške družbe Berg und Hüttenwerk Štore, 1866, 1879; zapisniki občnih zborov delničarjev, 1866, 1868–1870, 1902, 1927; moštvene knjige, 1854–1936, 1889–1946, 1921–1951, 1949–1952, 1946–1950, 1946–1960, 1947–1950, 1952–1954, 1969–1976; moštvena knjiga šamotne tovarne v Štorah, 1917–1945; računovodska dokumentacija, 1902–1940; tehnična dokumentacija: načrti tovarniških naprav, poslopij, stanovanjskih hiš za delavce, 1860–1945; statuti, 1967–1981; pravilniki, 1961–1989; samoupravni sporazumi, 1972–1988; sanacijski programi, 1980–1982, 1992–1993; zapisniki raznih organov podjetja, 1950–1991; poslovna poročila, 1961–1992; družbeni plan – gospodarski načrt, 1955–1990; gradiva samoupravnih interesnih skupnosti, 1975–1990; zaključni računi, 1946–1988; časopis Štorski železar, 1971–1992; komercialna poročila, 1994–1996.

tematski, kronološki

Izločeni so bili duplikati.

slovenski

latinica (tipkopis ali tisk)

nepoškodovano

arhivski popis (B. Himmelreich, 1991; I. Mulej, 2007, 2020)

Fotografije Železarne Štore hrani tudi Muzej novejše zgodovine Celje.

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno