I. osnovna šola Žalec

Fond/zbirka

SI_ZAC/1545

SI_ZAC/1545

I. osnovna šola Žalec

šolska publikacija, 2006

1836 - 1990

spisovno gradivo

4,70

47 škatel

Osnovna šola Žalec (1958/59 - 1969/70); Osnovna šola Peter Šprajc - Jur Žalec (1970/71- 1991/92); I. osnovna šola Žalec (1992 - )

Začetki šolstva v Žalcu segajo že v obdobje reformacije, v leto 1580, ko so v današnji Zotlovi domačiji organizirali izobraževanje luterancev, ob tem pa tudi poučevanje mladine. Po zatrtju protestantizma leta 1600 so predikante (protestantske pridigarje ) izgnali, drugih učiteljev ni bilo in s tem je bilo tudi konec poučevanja otrok. Tako je mladina ostala brez organiziranega poučevanja kar 160 let. V drugi polovici 18. stoletja je žalski župnik J. A. Kisler namenil del svojega premoženja za izgradnjo šole, ki je stala med kaplanijo in župniščem. Leta 1774 je s patentom cesarice Marije Terezije skrb za šole postala državna zadeva in uvedla se je šolska obveznost. Žalec je takrat dobil trivialno ali župno šolo, kamor so morali hoditi vsi otroci od 6. do 12. leta. Sezname oz. popise otrok je oblasti moral priskrbeti krajevni dušni pastir (župnik). Zaradi večanja števila otrok, ki so hodili v šolo, je Zotlova domačija postala pretesna in leta 1829 so jo najprej preselili v Zupančičevo, leta 1835 pa v Žuževo hišo. Komaj dve leti kasneje se je šola preselila v prvo nadstropje občinske hiše, kjer je ostala polnih 73 let. Leta 1848 se je šola že imenovala ljudska in je v tistem času (narodno prebujenje) veljala za vzorno, tako da so jo višje šolske oblasti imenovale za »krono Savinjske doline«. Nova šolska zakonodaja leta 1869 je materialno skrb za šolo naložila občinam, plačevanje učiteljev pa deželi. Cerkev je imela le še pravico do poučevanja verouka. Leta 1873 se je šola razširila v trirazrednico in občinski hiši so dozidali drugo nadstropje. Takrat je v šolo hodilo že 233 otrok in vsak razred je imel po dva oddelka. Med letoma 1878 in 1879 je število otrok v šoli drastično padlo, saj jih je v Žalcu in okolici približno 100 umrlo za davico. Leta 1882 so se učenci začeli učiti hmeljarstva in v ta namen so pridobili njivo ob Godomlji, ki so jo imenovali Hmeljski vrt. Tri leta kasneje so dobili še drevesnico, kjer so se za cepljenje in vzgajanje drevja učili fantje, dekleta pa so učili gojenja zelenjave na vrtu. V tistem času je šola dobila tudi svojo knjižnico. Pouk je potekal v slovenščini. Nemščino so poučevali v višjih razredih po nekaj ur tedensko. V letih 1889 do 1900 je šola dobila še 4. in 5. razred, leta 1901 pa je učitelj A. Petriček začel pisati šolsko kroniko v slovenščini. Do tedaj se je namreč pisala v nemškem jeziku. Oktobra 1911 so otroci v Žalcu dobili novo šolsko zgradbo, kjer se danes nahaja UPI Ljudska univerza. Na žalost je pouk za štiri leta prekinila I. svetovna vojna in šola se je uporabljala kot okrevališče za bolne in ranjene vojake. Po koncu vojne se je z nastankom Kraljevine Jugoslavije spremenil učni načrt in otroci so se namesto nemščine učili srbohrvaščine, uvedli so poljedelski pouk, hmeljarskega pa so lahko obiskovali le fantje. V okviru šole je deloval podmladek Rdečega križa, skupina za boj proti alkoholizmu Mladi junaki in društvo Sokol. Leta 1941 je udarila II. svetovna vojna in v času trajanja med drugim izgnala slovenske učitelje ter namestila nemške, ki so bili do učencev grobi, tako da se jih večina ni udeleževala pouka. V času vojne je bila uničena tudi šolska knjižnica s slovenskimi knjigami. Od leta 1945 do 1947 je bila šola petrazredna, nato štirirazredna. Otroci so šolanje nadaljevali na nižji gimnaziji ali obrtni šoli. Šolski zakon je leta 1958 združil osnovne šole z nižjimi gimnazijami, tako da je žalska šola postala osemletna osnovna šola in se je imenovala Osnovna šola Žalec. Šolski okoliš je zajemal Žalec, Vrbje, Ložnico, Gotovlje, Ponikvo, Galicijo, Pirešico, Petrovče, Liboje in deloma Šempeter. Otroci iz Žalca, Vrbja in Ložnice so hodili v osemletko od prvega razreda, ostali od petega naprej. Leta 1961/62 je občinski ljudski odbor sprejel odlok, s katerim so se nižje organizirane šole Gotovlje, Pirešica, Galicija, Ponikva in Vinska Gora morale pridružiti matičnim in centralnim šolam. 1964. so stekle priprave za izgradnjo nove šolske zgradbe, a so se načrti zaradi gospodarske reforme Jugoslavije uresničili šele leta 1977 s položitvijo prvega temeljnega kamna. Septembra 1978 je bila uradna otovoritev šole, ki je pod isto streho združevala Osnovno šolo Peter Šprajc Jur in Osnovno šolo Ljube Mikuš (osnovna šola s prilagojenim programom). Že po štirih letih od vselitve so se ubadali s pomanjkanjem prostora, tako da sta dva oddelka gostovala v prostorih Osnovne šole Ljube Mikuš, kasneje pa tudi v prostorih UPI Ljudske univerze. Konec leta 1992 se je Osnovna šola Peter Šprajc Jur preimenovala v I. osnovno šolo Žalec, Osnovna šola Ljube Mikuš pa v II. osnovno šolo Žalec.

Literatura:
- Lucija Kolar, Tridesetletnica se spogleduje z večstoletno zgodovino šolstva, v: Utrip Savinjske doline, oktober 2008, str. 26

Gradivo je do izročitve hranila I. osnovna šola Žalec

Kronika, 1870-1921; matične knjige učencev, 1963-1984; matični listi (leto rojstva), 1911-1970; vpisnice, 1945-1950; matična knjiga šole za odrasle, 1979-1984; katalogi, imeniki, razrednice, 1836-1945; dnevniki in redovalnice, 1945-1985; matična knjiga zaposlenih, 1937-1990; delovodniki, 1965-1977; zapisniki konferenc, 1901, 1947-1957; kronike šolskega športnega društva, 1969-1974, 1977-1988.

tematski, kronološki

slovenski

latinica (rokopis)

prevzemni seznam (M. Satler, 2015)

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1990

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno