Vrtec Tončke Čečeve Celje

Fond/zbirka

SI_ZAC/1586

SI_ZAC/1586

Vrtec Tončke Čečeve Celje

1949 - 1999

ena personalna mapa do leta 2012

spisovno gradivo

1,30

13 škatel

Dom igre in dela (1946-1952); Mladinski dom Tončke Čečeve (1952-1965); Vzgojno-varstvena ustanova Tončke Čečeve (1965-1974); Vzgojno-varstveni zavod Tončke Čečeve (1974-1977, 1991-1997); Vzgojno-varstvena organizacija Tončke Čečeve (1977-1991); Vrtec Tončke Čečeve Celje (1998-)

od 1946

Začetki vrtca sežejo v leto 1946, ko je bil na pobudo AFŽ (antifašistične zveze žena) ustanovljen Dom igre in dela zaprtega tipa. Kot celodnevno varstvo je služil predvsem vojnim sirotam pa tudi tistim otrokom, ki so živeli v slabih socialnih in družinskih razmerah. Dom se je nahajal v t.i. Westnovi vili, kjer je vrtec še danes. Za oskrbo s hrano, materialom in opremo so skrbele ženske in humanitarne organizacije ter posamezna podjetja. Leta 1952 se je Dom igre in dela združil z Domom igre in dela Tončke Čečeve s središča Celja. Vrtec je dobil novo ime: Mladinski dom Tončke Čečeve. Še vedno so skrbeli za vojne sirote, v dnevno varstvo pa so se vključevali tudi šolski in predšolski otroci. Leta 1955 Mladinski dom postane ustanova s samostojnim financiranjem. To je pomenilo, da so starši za svoje otroke, ki so jih varovali v vrtcu, plačevali oskrbnino. Takrat je vpis v vrtec močno padel. Leta 1957 je dom uradno prenehal delovati kot ustanova zaprtega tipa in je bil organiziran kot dnevno zavetišče predšolskih in šolskih otrok. 1962. je v vrtcu začel delovati oddelek dojenčkov. To so bile prve jasli v Celju. V tem času so vzgojiteljice z ravnateljico v načelu na veliko propagirale vrtec kot kvalitetno varstvo v primerjavi s t.i. črnim varstvom otrok. Leta 1965 se je Mladinski dom preimenoval v Vzgojno varstveno ustanovo (VVU) Tončke Čečeve. Tega leta so v vrtcu kot prvi v Sloveniji organizirali malo šolo zunaj dnevnega varstva. Od srede šestdesetih let 20. stoletja se je mreža vrtcev naglo širila. V sodelovanju s tovarno volnenih odej, so v Škofji vasi odprli dislocirani oddelek, kasneje tudi v Vojniku. Leta 1967 se je vrtcu priključil vrtec Otona Župančiča, ki je od leta 1950 deloval v centru mesta. Do izgradnje Pionirskega doma leta 1971 so v vrtcu našli varstvo tako šolski kot predšolski otroci. Po tem letu, so se šolarji selili v Pionirski dom, vrtec pa si je tako pridobil več prostora za predšolske otroke in dojenčke. Leta 1972 je bila na Hudinji namensko zgrajena stavba za vrtec. VVU Tončke Čečeve je kot prva v Sloveniji organizirala tudi potujoči vrtec za kmečke otroke. Tako so vzgojiteljice prvič leta 1973 z igračami potovale v oddaljene vasi celjske občine (Frankolovo, Šmartno v Rožni dolini, Črešnjice, Socka, Strmec) in v šolah (dodatni oddelki) pa tudi v stari graščini izvajale vzgojno izobraževalno delo za predšolske otroke. V letu 1974 se je ustanova preimenovala v Vzgojno varstveni zavod (VVZ). Na pobudo Zavoda SRS za šolstvo, so se konec sedemdesetih let vse dejavnosti v zvezi s predšolskimi otroki od šol prenesle vrtcem. V letu 1977 so se VVZ Tončke Čečeve priključili oddelki na Dobrni, v Štorah in na Teharjih. Leto 1979 je bilo za vrtec prelomnega pomena, saj je bil sprejet Zakon o svobodni menjavi dela, ki je določal financiranje vrtca s strani staršev le v manjšem delu. Po tem letu se je vpis v vrtce močno povečal. Zgradili so tudi dva montažna vrtca na Frankolovem in v Vojniku. Leta 1981 sta se odprli dve novi enoti: na Ljubečni in Aljaževem hribu. Leta 1983 so zgradili novo stavbo vrtca v Kocenovi ulici, na Spodnji Hudinji pa so v prenovljenih prostorih bloka na Milčinskega ulici 11 začeli delovati štirje novi oddelki. 1984. leta so nov vrtec dobili tudi otroci na Dobrni. Po 1990. je začelo število rojstev v Sloveniji upadati, kar se je poznalo tudi pri vpisih v vrtec. leta 1996 je enota Štore prešla pod upravo Osnovne šole Štore, enota v Vojniku pa leta 1997 pod Vrtec Mavrica Vojnik. Ob svoji sedemdesetletnici (2016) deluje zavod v petih enotah: Gaberje, Hudinja, Center, Aljažev hrib in Ljubečna.

Gradivo je do predaje hranil ustvarjalec

Kronike, 1949–1970, 1972–1996; gradbena in adaptacijska dokumentacija, 1971–1991; letni delovni načrti, 1986–1996; zaključni računi, 1978–1996; organizacijska poročila, 1972–1996; matične knjige delavcev, 1949–1970; matične knjige gojencev, 1977–1997; vpisni zvezki gojencev, 1981–1999; razrednice, 1951–1956; imeniki učencev, 1956–1959; zapisniki sej vrtca, 1990–1996; zapisniki vzgojiteljskega zbora, 1980–1996; zapisniki sveta staršev, 1983–1996; vrtčevske publikacije in glasila, 1986–1996.

tematski, kronološki

slovenski

latinica (tipkopis ali tisk)

manjše poškodbe

Arhivski popis (V. Sirk, 2018)

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1999

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno