Celjske lekarne

Fond/zbirka

SI_ZAC/1606

SI_ZAC/1606

Celjske lekarne

1953 - 2015

1,90

19

Celjske lekarne

1953 - 2015

Pred drugo svetovno vojno so bile lekarne v Celju v privatni lasti. Po osvoboditvi se je spremenilo lastništvo lekarn in lokacija. Lekarni Pri Orlu in Pri Mariji Pomagaj sta z zaplembo prešli v družbeno lastnino, lekarno Pri Križu pa je lastnik Fedor Gradišnik leta 1947 po izvedeni preselitvi v hišo Vidičeve trgovine (zgrajene 1857), na vogalu Stanetove in Vodnikove ulice, leta 1949 poklonil državi. V petdesetih letih je bila v Celju za upravljanje lekarn prvotno formirana skupna organizacija Mestne lekarne (Državne mestne lekarne), ki se je leta 1952 razdružila v dva samostojna zavoda, in sicer v Prvo mestno lekarno(nekoč pri Mariji Pomagaj) in Drugo mestno lekarno s sedežem na Tomšičevem trgu št. 1 (sedaj Glavni trg). Lekarna Pri Križu je bila ukinjena. Na fasadi stare lekarniške hiše na Tomšičevem trgu 1 (sedaj Glavni trg), v kateri je bila Baumbachova in Druga mestna lekarna, sta se do danes ohranili oprsji grškega zdravilca Eskulapa in njegove hčere Hygie. Stari prostori obeh mestnih lekarn kmalu niso več ustrezali sodobnim zahtevam lekarniške javne službe. Drugo mestno lekarno so 1954 s Tomšičevega trga (kjer je lekarna poslovala od leta 1670) premestili v na novo adaptirano stavbo na vogalu Stanetove in Vodnikove ulice (kjer je prej poslovala Lekarna pri Križu). Druga mestna lekarna je izvedla popolno preureditev stavbe z lastnimi sredstvi. Nadzidali so stavbo, vse prostore prejšnje lekarne in obrtniških delavnic pa so sodobno uredili in opremili. Ob preselitvi se je preimenovala v Lekarno Center Celje. Ob tem pa se je hkrati Prva mestna lekarna preimenovala v Staro lekarno Celje, ki so jo leta 1961 delno adaptirali in jo ponovno preimenovali v Novo lekarno Celje. Na osnovi Zakona o organizaciji zdravstvene službe SRS (Ur. l. SRS št. 16/67) je prišlo do predloga za integracijo lekarn na celjskem. Ustanovljen je bil Zdravstveni zavod Celjske lekarne (poslovati začne 1. 1. 1968), v okviru katerega so delovali: Lekarna Center Celje z lekarniško postajo Gaberje, Nova lekarna Celje z lekarniško postajo Šmarje in Podčetrtek, Lekarna Laško, Lekarna Rogaška Slatina z lekarniško postajo Rogatec, Lekarna Slovenske Konjice, Lekarna Šentjur pri Celju, Lekarna Radeče, Lekarna Žalec z lekarniško postajo Vransko. V letu 1971 je pričela s poslovanjem nova lekarniška postaja Otok. Direktor Celjskih lekarn je bil mr.ph. Dušan Gradišnik. V letu 1980 so Celjske lekarne pridobile tri nove lekarniške postaje (Vojnik, Zgornjo Hudinjo in Štore). Leta 1982 je bila s samoprispevkom zgrajena Lekarniška postaja Vransko (kot podenota Lekarne Žalec). V letu 1985 je bila ustanovljena Lekarna Polzela (s samoprispevkom). Istega leta postane Lekarniška postaja Vojnik, samostojna Lekarna Vojnik. Leta 1987 je bila prenovljena Lekarna Žalec ter na novo zgrajena Lekarna Slovenske Konjice. (Gradnjo je sofinanciral Konus kot nadomestilo za staro lekarno, ki so jo zaradi potreb tovarne odstranili). Po osamosvojitvi Slovenije je bila ponovno reorganizirana lekarniška služba. Lekarne so ponovno verificirali v skladu z leta 1992 sprejetim Pravilnikom o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti, ki je določal zahteve glede prostorov, opreme, strokovnih kadrov in dokumentacije v lekarniški dejavnosti. V letu 1992 je pričela s poslovanjem nova Lekarniška podružnica Zreče v stavbi Term Zreč. Občinski sveti Mestne občine Celje, Kozje, Laško, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Vitanje, Vojnik in Zreče so z odlokom potrdili, da so njihove občine ustanovile Javni zavod Celjske lekarne. Lekarne na območju nekdanje občine Žalec (Lekarna Žalec in podružnici Vransko in Prebold ter Lekarna Polzela) so leta 1995 izvedle odcepitev od Celjskih lekarn. Tako so nastale Žalske lekarne Žalec. Ob ustanovitvi novih občin Polzela, Prebold in Vransko leta 1998 so se le-te odločile organizirati lekarniško službo na svojem območju s podelitvijo koncesije. Pripravili: Karmen Vrbovšek in Bojana Aristovnik

Gradivo je hranil ustvarjalec. Leta 2017 ga je izročil Zgodovinskemu arhivu Celje za obdobje 1953-1993, 1,0 tm. Ustvarjalec je drugič iizročiil gradivo v letu 2023 za obdobje 1968-2015, 0,9 tm.

Splošna dokumentacija o organizaciji lekarne, 1973-1980; zapisniki sej delavskega sveta, 1968-1990; Pravilnik o varstvu pred požarom, 1976; Pravilnik o izvedbi referenduma, 1977; Pravilnik o bolniškem redu in kontroli delavcev v bolniškem staležu, 1978; Pravilnik o postopkih za obravnavanje reklamacije in pripomb kupcev v prodajalnah – oficinah – Celjske lekarne, 1978; Pravilnik o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in o načinu njihovega zavarovanja - Celjske lekarne, 1979; Pravilnik o poslovnem času, razporeditvi delovnega časa, odmora med delom, opravljanju dežurne službe in evidentiranju delovnega časa, 1985; Pravilnik o odgovornosti delavcev za delovne obveznosti, 1990; investicijska dokumentacija, 1953-1990, Zaključni računi, 1959-1993; interni osebni zapisi – direktorja Jožeta Gorenca, 1987 (rokopis).

tematski, kronološki

da

slovenski

latinica (tipkopis ali tisk)

nepoškodovano

prevzemni popis (K. Vrbovšek, 2017), prevzemni popis (K. Vrbovšek, 2023)

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.2015

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno