Osnovna šola Milana Majcna Šentjanž

Fond/zbirka

SI_ZAC/1820

SI_ZAC/1820

Osnovna šola Milana Majcna Šentjanž

Gradivo podružničnih šol: Osnovna šola Kal nad Šentjanžem, Osnovna šola Veliki Cirnik; gradivo vrtca pri šoli; gradivo večerne šole pri Osnovni šoli Šentjanž

1916 - 2011

spisovno gradivo

2,90

Šola v Šentjanžu je bila na pobudo domačega župnika (Ignacij Ciglar) ustanovljena leta 1839. Dve leti kasneje so krajani sezidali novo šolsko poslopje, ki je zagotavljalo prostor za okoli 70 učencev. Do leta 1901 je bila šola v Šentjanžu enorazrednica (en učitelj), nato je z zaposlitvijo še dveh učiteljev postala tri razredna, leta 1909 štiri razredna in do leta 1924 šest razredna. Poleti 1901 so krajani pričeli z zidanjem novega šolskega poslopja z dvosobnim stanovanjem za šolskega upravitelja, pisarno, dvema sobama za učitelje (kasneje preurejene v učilnico), tremi učilnicami, drvarnico, pralnico in kletjo. Nova šola je bila slovesno odprta jeseni 1902. Okolico šole je krasil šolski vrt s čebelnjakom.
Na Kalu, kasnejši podružnici šentjanške šole, so šolo ustanovili leta 1884. Sprva je bila sicer zasebna, vendar je že naslednje leto dobila pravico javnosti in je postala (deželna) javna ljudska šola. Leta 1906 se je začasno selila v staro mežnarijo pri cerkvi sv. Martina na Kalu in še istega leta v novo sezidano šolsko poslopje.
Tudi za ustanovitev osnovne šole na Velikem Cirniku so dali pobudo domačini. Šola je bila ustanovljena z odlokom banske uprave leta 1937 in so jo blagoslovili ter odprli septembra 1938.
Med drugo svetovno vojno je po šentjanškem območju potekala nemško-italijanska razmejitvena črta, ki je ločila tudi šentjanški in kalški šolski okoliš. Šolski okoliš cirniške šole je pripadal v celoti italijanskemu zasedbenemu območju. Šoli na Kalu in Šentjanžu sta prenehali delovati, v poslopji pa so se naselili nemški vojaki. Po naselitvi nemških Kočevarjev so odprli nemško šolo v Šentjanžu, ki jo je obiskovalo tudi nekaj slovenskih otrok, čigar staršev okupator ni razselil in je delovala do jeseni 1943. Tega leta sta bili šoli na Kalu in Šentjanžu požgani. Nemški okupatorji so organizirali pouk šele ob koncu leta 1944 in je potekal v prosvetnem domu in v leseni baraki. Januarja 1945 se je nemški pouk končal. Šola na Velikem Cirniku je po italijanski okupaciji prenehala delovati. Z delom je pričela jeseni 1941 in končala marca 1943, ko je z Velikega Cirnika odšla učiteljica Helena Ivanuš.
Po vojni je pouk potekal v prosvetni dvorani in pri družini Repovž. Leta 1949 je šola pridobila še eno učilnico pri Ermanu v Češnjicah, leta 1949 pa je učilnico v prosvetni dvorani nadomestila s prostori tako imenovane stare šole. Pouk je bil dvoizmenski. Jeseni 1957 leta so zastavili temelje nove šole, nastopilo pa je vrsto težav, predvsem finančnih in delo je počasi teklo. Dve učilnici sta bili odprti 31. januarja 1960, vsi učenci pa so pričeli obiskovati pouk v novi šoli februarja 1961. leta. Jeseni 1957 so postavili temelje za novo šolsko stavbo, vendar je delo zaradi finančnih težav teklo počasi. Pouk za vse učence je na novi šoli stekle februarja leta 1961. Tudi osnovni šoli na Kalu in Velikem Cirniku sta bili obnovljeni in usposobljeni za pouk. Do priključitve k šentjanški šoli leta 1963 sta bili samostojni šoli s po dvema do tremi kombiniranimi oddelki. Šola v Velikem Cirniku je bila zaradi manjšega števila otrok ukinjena leta 1974, naslednje leto pa iz istega razloga tudi šola na Kalu. Leta 1971 se je šentjanška šola preimenovala v Osnovna šola Milana Majcna Šentjanž. Tega leta je pridobila dodaten prostor – telovadnico. Od leta 1974 do 1981 je bil organiziran kombiniran oddelek od 1. do 4. razreda s prilagojenim programom. 1975. leta je bila uvedena celoletna priprava otrok na šolo (mala šola), leta 1978 pa se je predmetna stopnja organizirala v celodnevno osnovno šolo, ki je delovala do 1988. Decembra 1991 je bil, zaradi dograjenih dveh novih učilnic, omogočen enoizmenski pouk. S šolskim letom 1999/2000 je šola postala devetletka.

Viri in literatura:

SI_ZAC/1820 Osnovna šola Milana Majcna Šentjanž, Publikacija ob 170 letnici šole, 2009, a. š. 24,
https://osmm.sentjanz.si/zgodovina-sole/ (dostopno: 12. 2. 2026).

Vesna Kočevar, 2026

Gradivo je do izročitve hranila Osnovna šola Milana majcna Šentjanž

šolska kronika, 1946-1964; šolska matica, 1937–1955; matične knjige, 1962–1982; matični listi učencev (vpisani), 1932-1980; razrednice, 1947–1948; dnevniki, redovalnice, 2000-2011; personalna mapa ravnatelja, 1964–1979; matične knjige zaposlenih, 1962-1987; zaključni računi, 1964-2010; LDN, 1961–2009; organizacijska poročila, 1957–2010; statistična poročila, 1948–1998; zborniki, 1989, 2009.
Vrtec pri osnovni šoli: LDN, 2004, 2006; statistična poročila, 1988–2003; dnevniki, 1982–2009; zbornik, 2010.
Večerna šola: matični listi, 1959-1960; dnevniki, 1953–1960.
Osnovna šola Kal nad Šentjanžem: šolska kronika, 1946–1963; šolska matica in kazalo (vpisani), 1945–1961; matična knjiga učencev (vpisani), 1962-1963; zapisniki sej šolskega odbora, 1960–1964; zapisniki učiteljskih konferenc, 1957–1963.
Osnovna šola Veliki Cirnik: šolska kronika, 1938–1941; šolska matica in kazalo (vpisani), 1931–1963; zapisniki sej šolskega odbora, 1957–1961; zapisniki učiteljskih konferenc, 1956–1964; razrednice, tedniki, dnevniki, 1938-1965.

tematsko-kronološki

slovenski

latinica (rokopis)

Arhivski popis (ProArhiv d. o.o., 2026)

slovenski

tipkopis (UNICODE)

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.2011

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno