Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur

Fond/zbirka

SI_ZAC/1827

SI_ZAC/1827

Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur

1868 - 2010

Personalna mapa ravnatelja, ki se je upokojil 2019 je tudi prevzeta

spisovno gradivo

5,40

V Šentjurju se je v 18. stoletju pouk odvijal po privatnih hišah in kaplaniji. Šola je bila organizirana kot enorazrednica. Leta 1818 je bilo zgrajeno prvo šolsko poslopje in šola se je iz enorazrednice razvila v dvorazrednico. Konec 19. stoletja je šolski okoliš šentjurske osnovne šole obsegal kar 26 vasi. Število šoloobveznih otrok je strmo naraščalo, kar je povzročalo prostorsko stisko in potrebo po razširitvi. Tako se je leta 1873 šola razširila v trirazrednico, leta 1874 pa v štirirazrednico. Za razširitve je imel veliko zaslug znani Šentjurčan dr. Gustav Ipavec.
1885 so odprli osnovno šolo na Blagovni, kar je povzročilo zmanjšanje števila otrok v šentjurski šoli, ki je naslednje leto postala že pet razredna. Leta 1891 je občina pričela s prezidavo šolskega poslopja, saj je število otrok z leti naraščalo. V januarju 1891 je bila ustanovljena štirirazredna dekliška šola, kar je pomenilo konec mešane osnovne šole. Po novem se je imenovala Štirirazredna deška ljudska šola. Deška šola je bila v novozgrajeni stavbi, dekliška pa v dotedanji zgradbi (Zdolškovi). Šoli sta delovali samostojno. Zaradi pomanjkanja prostora so se na občini odločili, da bodo zgradili novo veliko šolsko zgradbo, kar so udejanjili v letu 1909, ko je bila slavnostna otovoritev nove šole. V tej zgradbi sta domovanje dobili tako dekliška kot deška šola, ki sta kljub skupnemu bivanju delovali samostojno. Med prvo svetovno vojno je pouk potekal samo tri dni v tednu, ostale dni so otroci lahko pomagali pri delu doma. V šoli so se odvijale številne akcije s pomočjo katerih so zbirali darove za vojake. Leta 1916 je vojska zasedla šolske prostore. Pouk se je odvijal na Kmetijski šoli Bezovje. Po koncu vojne je prišlo do reorganizacije šolstva. Novi zakon o narodnih šolah iz leta 1929 je osnovne šole razdelil na štiriletno osnovno in štiriletno višjo narodno šolo. Septembra 1928 je bila pod vodstvom dr. Rebernika iz Celja ustanovljena šolska poliklinika. Šolski zdravnik, dr. Svetina, je otroke zdravil in pregledoval brezplačno. Na šoli so se odvijali tudi obrtniški in poljedelski tečaji, leta 1930 je bila ustanovljena gospodinjska šola, kjer so se deklice naučile šivanja in drugih ročnih spretnosti. Leta 1934 je bila gospodinjsko-nadaljevalna šola ukinjena, Društvo kmečkih fantov in deklet pa je poskrbelo, da se je pouk šivanja in ženskih ročnih del nadaljeval. Med drugo svetovno vojno so šolo prevzeli nemški učitelji, slovenske pa so izselili ali zaprli. Proti koncu vojne so partizani šolo minirali, saj so bili v njej nemški učitelji in vojaki. Zaradi tega je bila notranjost zgradbe precej poškodovana. Po koncu vojne je bilo šolstvo večkrat reorganizirano. Leta 1946 je bilo z zakonom uvedeno obvezno sedemletno šolanje, leta 1950 pa osemletno šolanje. Takrat se je del sedemletk spremenil v nižje gimnazije, prav tako šentjurska osnovna šola. Pouk je v prvih štirih razredih potekal na razredni, v drugih štirih pa na predmetni stopnji. Leta 1958 je bil ukinjen sistem nižjih osnovnih šol in gimnazij, uvedena je bila enotna osemletna osnovna šola. Aprila 1949 se je Osnovna šola Sveti Jurij ob Južni železnici preimenovala v Osnovna šola Šentjur pri Celju. Leta 1954 je bila šolska zgradba v celoti obnovljena, s šolskim letom 1956/57 je pričela z delovanjem tudi mlečna kuhinja. Polovica otrok je tople obroke prejemala brezplačno. Leta 1963 se je kot podružnica k šentjurski šoli priključila Osnovna šola Blagovna, ki je do takrat delovala samostojno. Učenci so šolo na Blagovni obiskovali v prvih štirih razredih, nato so se prešolali na šentjursko šolo. Leta 1969 je bila napeljana centralna kurjava, obnovili so kuhinjo, pripravljati pa so pričeli tudi kosila za učence in zaposlene. S šolskim letom 1970/71 so ustanovili 1. razred posebne šole. Tega leta se je k šentjurski šoli kot podružnica priključila šola na Kalobju. Leta 1977 je šola zaživela z novim prizidkom, ob njegovi otvoritvi pa so jo preimenovali v Osnovna šola Frana Malgaja Šentjur. Leta 1992 je podružnica Kalobje postala podružnica Osnovne šole Dobje. Septembra 1995 je bila zgrajena in otvorjena nova šola v Hruševcu, kar je v veliki meri razbremenilo šentjursko šolo. Devetdeseta leta so bila namenjena obnovi šolske stavbe in reorganizaciji pouka. S šolskim letom 2000/01 so pričeli z uvajanjem 9-letke v prvem razredu. Dandanes šola deluje z eno podružnico (Blagovna), obsega pa tudi program nižjega izobraževalnega standarda (NIS).

Viri in literatura:
SI_ZAC/1827 Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur, Publikacija ob stoletnici šolske stavbe, 2009, a. š. 54

Gradivo je do prevzema hranil ustvarjalec.

Šolske kronike, 1868–2007; matične knjige učencev (vpisani), 1937–1980; matični listi učencev (rojeni), 1909–1975; seznami učencev, 1948–1965; katalogi, imeniki, 1870–1938; razrednice, tedniki, 1940-1966; dnevniki, redovalnice, 1965–2006; vpisnice nižje gimnazije, 1948–1960; dokumentacija izobraževanja odraslih (dnevniki, vpisnice, zapisniki izpitov), 1959–1968; matična knjiga zaposlenih, 1962–1974; personalen mape ravnateljev, 1945–2019; zapisniki delovne skupnosti, zbora delavcev, 1973–2004; organizacijska poročila, 1972–2002; statistična poročila, 1972-2001; zaključni računi, 1979, 1990–2010; LDN, 1978–2008; zapisniki učiteljskih konferenc, 1950–2010; zapisniki sveta šole, 1964–2010.

tematsko-kronološki

slovenski

latinica (rokopis)

Dobro ohranjeno z nekaj manjšimi poškodbami

Prevzemni popis, 2026 (ProArhiv d. o.o.)

slovenski

tipkopis (UNICODE)

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.2010

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno