Z namenom zbiranja arhivskega gradiva zaradi raziskovanja se je na Celjskem začelo sistematično ukvarjati v 19. stoletju. Prvi je tu zbiral arhivsko gradivo Štajerski deželni arhiv, z ustanovitvijo Mestnega muzeja in Muzejskega društva leta 1882 pa je nastala lepa zbirka arhivskega gradiva tudi v Celju. V obdobju do druge svetovne vojne je še vedno ostalo gradivo tudi pri ustvarjalcih, med drugo svetovno vojno in prvih letih po njej pa je bilo mnogo arhivskega gradiva izgubljenega. Po drugi svetovni vojni je arhivsko gradivo (predvsem zemljiške knjige) zbiral Okrožni zbirni center, ki je kasneje gradivo predal Mestnemu muzeju (danes Pokrajinski muzej Celje), del tega fonda pa je kasneje prešel tudi v Zgodovinski arhiv Celje.
Arhiv v Celju je bil ustanovljen kot samostojna enota s sklepom Občinskega ljudskega odbora z dne 13. 12. 1956, uradno pa je začel delovati 10. 4. 1957 s sklepom Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. Leta 1965 se poslovi od imena »Arhiv v Celju«, leta 1966 pa je bil Zgodovinski arhiv Celje že organiziran kot medobčinski arhiv in je s tem razširil območje svojega delovanja na 11 občin 1965. leta ukinjenega okraja Celje. Leta 1967 se pristojnost razširi še na Zasavje. S sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Zgodovinski arhiv Celje (Uradni list RS, št. 17/98) je leta 1998 postala ustanoviteljica arhiva Republika Slovenija.
Zgodovinski arhiv Celje je danes eden izmed šestih regionalnih arhivov v državi in je glede na teritorialni obseg med večjimi v državi, saj opravlja svojo dejavnost na območju 14 upravnih enot: Brežice, Celje, Hrastnik, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi in Žalec.
Leta 1958 je arhiv dobil prvega redno zaposlenega delavca. Janko Orožen je bil nameščen kot upravnik in arhivist, po letu 1961 pa se je arhiv začel kadrovsko širiti. Tistega leta je dobil arhiv tudi prve prostore, štiri majhne sobe na Vodnikovi 3. Leta 1963 se je selil v Prothasijev dvorec, kjer je ostal do leta 2001, ko se je preselil na sedanjo lokacijo.
V letu 2022 ekipa arhiva šteje 18 delavcev, ki skrbi za sodelovanje z več kot 500 javnopravnimi osebami in zasebniki ter izvaja procese vrednotenja, nadzora, pridobivanja, hrambe in obdelave arhivskega gradiva ter skrbi za večanje dostopnosti informacij arhivskega gradiva. Hranimo približno 8700 tekočih metrov arhivskega gradiva v 1676 fondih in zbirkah. Letno rešimo v arhivu več kot 2000 vlog v upravne in raziskovalne namene, pripravljamo izobraževanja, razstave, publikacije itd. ter se z namenom opravljanja čim bolj kvalitetne javne arhivske službe vedno bolj tesno povezujemo z okoljem, kjer delujemo.
Arhiv v Celju je bil ustanovljen kot samostojna enota s sklepom Občinskega ljudskega odbora z dne 13. 12. 1956, uradno pa je začel delovati 10. 4. 1957 s sklepom Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. Leta 1965 se poslovi od imena »Arhiv v Celju«, leta 1966 pa je bil Zgodovinski arhiv Celje že organiziran kot medobčinski arhiv in je s tem razširil območje svojega delovanja na 11 občin 1965. leta ukinjenega okraja Celje. Leta 1967 se pristojnost razširi še na Zasavje. S sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Zgodovinski arhiv Celje (Uradni list RS, št. 17/98) je leta 1998 postala ustanoviteljica arhiva Republika Slovenija.
Zgodovinski arhiv Celje je danes eden izmed šestih regionalnih arhivov v državi in je glede na teritorialni obseg med večjimi v državi, saj opravlja svojo dejavnost na območju 14 upravnih enot: Brežice, Celje, Hrastnik, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi in Žalec.
Leta 1958 je arhiv dobil prvega redno zaposlenega delavca. Janko Orožen je bil nameščen kot upravnik in arhivist, po letu 1961 pa se je arhiv začel kadrovsko širiti. Tistega leta je dobil arhiv tudi prve prostore, štiri majhne sobe na Vodnikovi 3. Leta 1963 se je selil v Prothasijev dvorec, kjer je ostal do leta 2001, ko se je preselil na sedanjo lokacijo.
V letu 2022 ekipa arhiva šteje 18 delavcev, ki skrbi za sodelovanje z več kot 500 javnopravnimi osebami in zasebniki ter izvaja procese vrednotenja, nadzora, pridobivanja, hrambe in obdelave arhivskega gradiva ter skrbi za večanje dostopnosti informacij arhivskega gradiva. Hranimo približno 8700 tekočih metrov arhivskega gradiva v 1676 fondih in zbirkah. Letno rešimo v arhivu več kot 2000 vlog v upravne in raziskovalne namene, pripravljamo izobraževanja, razstave, publikacije itd. ter se z namenom opravljanja čim bolj kvalitetne javne arhivske službe vedno bolj tesno povezujemo z okoljem, kjer delujemo.